Berejo: Nina Valič, Sabina Kogovšek, Nina Ivanišin in Bojan Emeršič
Literarna branja za Knjižnico izbira in vodi gledališka lektorica Tatjana Stanič, snemalec in montažer je Srečko Bajda, pri procesu snemanja ter urejanja posnetkov pa sodeluje tudi gledališka pedagoginja Drame Špela Šinigoj.
Dragotin Kette se je rodil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici. Pesmi je začel pisati že zelo zgodaj, prvo pesem je napisal pri osmih letih. Posvetil jo je očetu za god. V Kettejevi poeziji so prevladovali ljubezenski motivi, ki so dozoreli v novomeškem obdobju, ko ga je umetniško najbolj navdihovala nesrečna ljubezen do Angele Smoletove. Njegove pesmi so povečini lirske, med njimi je tudi nekaj balad in romanc. Umrl je leta 1899, pri rosnih triindvajsetih letih, med mračnimi zidovi znamenite Cukrarne. V času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Večina njegovih del je izšla postumno v zbirki Poezije, ki jo je leta 1900 za tisk pripravil Anton Aškerc. Kot urednik je mestoma posegal v izvirne Kettejeve pesmi, s čimer je sprožil polemiko o upravičenosti in omejitvah uredniških sprememb. V zbirki Poezije prevladuje v glavnem lirska poezija, ki se motivno deli na več vrst: ljubezenske pesmi, življenjsko-izpovedne pesmi, refleksivno-filozofska lirika in pripovedno pesništvo.
